TOMAŽ GROM & ZLATKO KAVČIČ (Slo)

Zlatko Kaučič – bobni, tolkala
Tomaž Grom – kontrabas, elektronika, video

Uho je senca očesa je po dveh desetletjih izjemno inspirativno srečanje in obenem trk Zlatka Kaučiča in Tomaža Groma. Naslov albuma, vsaj tako se zdi, preizprašuje naivno otroško vprašanje: Ali bi bil raje slep ali gluh? Pa je res tako, ko se pred poslušalcem zgodi glasba, intenzivno prisotna v svoji naključnosti, odprtosti, efemernosti? Polna gestikulacij, napora in celo znoja? Kar naenkrat materija enako močno zaposluje tako uho kot oko.

Program vsebuje naključni preplet kosov z obeh albumov Zlatka in Tomaža.

Raztrgana folklora spomina (2021)

Vsak v svoji občini

Hranimo razdaljo
Raztresen iz konteksta
Malo rabljena mašina
Z luknjo v štumfu
Ni vsak oblak
Trda roka

“Zlatko Kaučič jo je v zgodnjih sedemdesetih pobrisal čez mejo, snemal in nastopal v Italiji, sodeloval v glasbeni kooperativi Swiss v Švici, kjer je med drugimi igral tudi Radu Malfatti, se 1976 preselil v Barcelono in začel igrati po klubih in festivalih kot solist in v sodelovanju z raznimi glasbeniki, med drugimi tudi s Stevom Lacyjem. V letih 1981–1983 je Zlatko poučeval bobne na jazz šoli Taller de musicos v Barceloni. Od leta 1984, ko se je preselil v Amsterdam, se je vključil v izredno močno tamkajšnjo sceno improvizirane glasbe in se kot skladatelj uveljavil na področju uprizoritvene in plesne umetnosti. Po osamosvojitvi se je ponovno ustalil v Sloveniji in na široko zakoračil v izjemno plodno ustvarjalno obdobje.”

Luka Zagoričnik ob izdaji albuma Uho je senca očesa

Tomaž Grom glasbo dojema kot medij komunikacije, ne kot estetski užitek. Išče razloge za muziciranje. Brezkompromisno drega v aktualni družbeni prostor. Glasba je zanj iskanje, so nepojasnjena vprašanja, pretakanje zamisli, negotove situacije. Kompozicija je improvizacija. Improvizacija mu daje prostor, da odbluzi, da dela napake, da se izgublja in iznajdeva intrigantne rešitve.

YOUTUBE

BANDCAMP

Sajeta 2022