Spremljevalni Program

POTUJOČI KINO SOČA – Isonzo Cinema

Ko se dan prevesi v večer, se med kraji na obeh straneh meje znova razpne platno poletnega kina. Potujoči Kino Soča-Isonzo Cinema, zelenomodri sel filmskih zgodb, nadaljuje svojo pot. Do konca poletja bo Kinoatelje skupaj s številnimi partnerji razsvetljeval poletne noči s filmskimi projekcijami, pogovori z ustvarjalci in tisto posebno magijo kina pod milim nebom. Mreža kulturnih prizorišč od izvira do izliva Soče prinaša kakovostno filmsko izkušnjo tudi tja, kjer kina običajno ni, predvsem pa ustvarja prostor za počasnejši pogled, za skupno doživetje in za zgodbe, ki med šumenjem dreves, večernim vetrom in svetlobo projektorja med ljudmi odzvanjajo še dolgo v noč.

Letos potujoči kino prihaja tudi v Breginj, najbolj zahodno ležeče naselje ob slovensko-italijanski meji, kjer bodo v ospredju dela, ki skozi filmske zgodbe razkrivajo bogastvo krajine, spomina in lokalne identitete. Projekcija nastaja v sodelovanju s Sajeta Music Festivalom in Zvezo Mink Tolmin. Pod zvezdami se bomo zbrali pri Karavli v sredo, 15. julija, ob 21. uri, ko bosta na ogled filma Drežniška koza in njeni ljudje režiserja Marka Kumra ter Starmi cajti režiserja Alvara Petriciga, ki prihaja v goste.

V primeru slabega vremena, projekcija poteka v Karavli. Vstop je prost.

DREŽNIŠKA KOZA IN NJENI LJUDJE
(Marko Kumer Murč, Slovenija, 2025, 51′) OV SLO

Drežniška koza je kritično ogrožena. Skupaj s to edino avtohtono slovensko pasmo, ki kraljuje na strmih pobočjih Severne Primorske, je ogrožena tudi biotska raznovrstnost države ter etnografska, kulturna in duhovna dediščina lokalnega okolja. Izumrtje drežniške koze bi pomenilo konec generacij dolgo trajajoče harmonije med človekom in naravo ter kmetijskega modela, ki ga danes prepoznavamo kot temelj trajnostnega razvoja. Film prikazuje še nikoli videne dokumentarne posnetke koz v njihovem naravnem okolju na nedostopnih alpskih pečinah, ob tem pa pripoveduje zgodbe domačinov, ki s svojim znanjem in modrostjo, preneseno iz roda v rod, skušajo preprečiti neizbežno.

Izjava režiserja: »Zelo hitro lahko pride do časov, ko nam bodo zelo prav prišla stara znanja o pridelavi hrane. V tem primeru imamo kozo, ki lahko živi na območju, na katerem ne more tako rekoč nobena druga žival. To so tudi koze, ki se prehranjujejo z gorskimi rožami – bolj zdravega sira pravzaprav ni mogoče dobiti.«

STARMI CAJT
(Alvaro Petricig, Italija 2003, 28′) SUB IT + SLO

Starmi cajt . Il tempo ripido: hiter pospešek časa, kot bi se ravnina nenadoma nagnila in bi z nje vse popadalo. V tem dokumentarcu pridejo na površje super8 posnetki, fotografije, glasovi, spomini kot najdbe sodobne arheologije, ki želijo pripovedovati o vidnih in nevidnih preobratih po potresu leta 1976. Razmišljanje o spremembah, do katerih je prišlo v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja, tako v vaseh Nadiških dolin kot drugod.

S finančno podporo: Mestna občina NG, Urad Vlade republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Dežela Furlanija julijska krajina

Donatorja: Soške elektrarne Nova Gorica, ZKB Zadružna kraška banka Trst Gorica

Potujoči Kino Soča / Isonzo Cinema je v obdobju 2024-2025 vzpostavil mrežo letnih kinematografov na slikovitih lokacijah vzdolž slovensko-italijanske meje. 

》》》hydraHacks (hHx)

by pETER Purg

Spoznajte Hidro, postčloveško figuro mnogoterosti: utelešeno krizo okoljske identitete. Vsak njen mitotehnološki eko-hek raste iz raziskovanja konkretnega vodnega telesa. Nadiža je obremenjena s slabim upravljanjem odpadnih voda in prekomernim kopanjem, razburkana je zaradi spornih dostopov in shirana menda od podnebnih sprememb. Je mogoče poškodovane vode obnavljati skozi razreševanje potopljenih zgodovin? Ali s krhkimi umetniškimi praksami skrbi? Hidrino gibanje preigrava tok, prag, oviro in umik. Iz ekoloških napetosti in kulturnih pripovedi mikrokrajine nastaja zvočno polje. Srhljivo razvedrilo za naključne mimokopajoče. Potujitvena kompozicija pritiskov, uhajanj, prekinitev in ponovnih vznikov. V grškem mitu je Hidra ubijalska kača močvirij Lerne, ki preživi poskuse obglavljenja vse dokler ji Heraklej ran ne zapečati z ognjem in nesmrtne glave ne zakoplje pod skalo. Ali pa junaku morda ni uspelo? Dobrodošli na drugi lokacijsko specifični izvedbi cikla hydraHacks, ki se odvija po ranljivih vodnih krajinah Jadrana.

Kdaj: V soboto, 18. julija 2026, ob 14. uri,

Lokacija: nedaleč dolvodno od mostu Vittorio: 

https://maps.app.goo.gl/rrmehUuiBpfMZE5t9 (46.243410, 13.406708).

TRANSHUMANIZEM ANTE PORTAS

Transhumanizem ni zgolj trend povezovanja človeka in stroja, ki je nastal kot posledica tehnološkega napredka. Gre za filozofijo in idejo preseganja oziroma spreminjanja človeka, katere zametki segajo daleč v zgodovino civilizacije, danes pa smo priča poskusom njene najbolj radikalne uresničitve.
Transhumanizem ni le tehnološka, temveč tudi filozofska, politična, družbena, religijska in celo metafizična tema, saj pred človeka postavlja precej banalno vprašanje: »Kdo sem jaz?«
V času, ko se pojavljajo ideje o izboljševanju človeka z nanotehnologijo, umetno inteligenco in celo prenosom zavesti v računalniške sisteme, to vprašanje ni več zgolj akademsko vprašanje. Razumevanje resnične narave transhumanizma predstavlja tudi edino pot, da se mu izognemo…

Krešimir Mišak (1972) je hrvaški novinar, pisatelj, glasbenik in televizijski voditelj, najbolj znan kot avtor in voditelj kultne oddaje Na robu znanosti, ki jo na Hrvaški radioteleviziji ustvarja od leta 2002. Že več desetletij raziskuje teme z mejnih področij znanosti, filozofije, družbe in duhovnosti ter jih predstavlja skozi televizijske oddaje, predavanja in knjige.
Je avtor številnih knjižnih del, med drugim tudi Smrt transhumanizmu, svoboda narodu!, ki govori o pojavu o katerem bomo debatirali na Sajeti ter več del s področja nepojasnjenih pojavov in sodobnih družbenih vprašanj. Kot pisatelj znanstvene fantastike je dvakrat prejemnik nagrade SFERA za najboljšo kratko zgodbo na Hrvaškem.
Poleg pisanja ostaja dejaven tudi kot glasbenik in avtor. S svojim delom spodbuja kritično razmišljanje o sodobnem svetu, tehnologiji in človekovem mestu v prihodnosti.