ZVOČNA DELAVNICA/PREDAVANJE I mentor Andrej Kobal

Izrazne možnosti v eksperimentalni elektronski glasbi

Na delavnici | predavanju se bomo ukvarjali s različnimi pristopi uporabe sodobnih tehnologij ter njihovo uporabo v kontekstu eksperimentalne elektronske glasbe. Konkretno bomo v sam proces vključili programsko okolje Max MSP, ki ponuja veliko možnosti za najrazličnejše glasbene prakse. 

Na kratko bomo predstavili samo okolje Max MSP in njegove najrazličnejše implementacije v glasbenem kontekstu ter izven njega. Izdelali bomo kakšen preprost primer, ter pogledali njegove  možne implementacije.

Predstavljeni bosta tudi dva zaključena projekta v tem okolju GranuRise ter seqMPEror.

Predstavitev projekta GranuRise

Projekt GranuRise je narejen v zvočno programskem okolju Max MSP in raziskuje nekatere zanimive koncepte zvočnega oblikovanja in njegove interakcije. Skupaj združuje elemente zvočnega vzorčenja (samplinga) v realnem času ter interakcijo in zvočno transformacijo preko granularne in spektralne sinteze. Program lahko tako deluje simultano kot zvočni efekt in virtualni instrument. Namen programa je preko različnih protokolov, kot so MPE, OSC, mrežne povezave ter MIDI povezve, zabrisati mejo med programskim delom in njegovo iteracijo. Na nek način lahko govorimo da se sama sestava program preko elektronskih vmesnikov približuje interakciji »klasičnega instrumenta«. Kar pa je zanimivo pri tem je to, da ta ni zvočno omejen zgolj na osnovno zvočno barvo (timbre) instrumenta (npr. zven kitarske strune) ampak lahko za svoj izvorni ton uporabi najrazličnejši posneti zvočni material ki je lahko bolj abstraktne narave (šum, soundscape, ton oz. kateri koli posneti zvočni material). Program preko MPE implementacije pa pri sami zvočni transformaciji omogoča uporabo vseh »klasičnih« aritkulaciji tudi na bolj abstraktnem zvočnem materialu in s tem omogoča povsem nove zvočne barve in njihove sonične transformacije.   

Povezave:

PROJEKT GRANURISE

CYCLING ‘74

Predstavitev projekta seqMPEror

Gre za sekvencer, ki lahko obenem služi, kot konvencionalno orodje za ustvarjanje melodij in akordov, po drugi strani pa lahko deluje, kot eksperimentalno okolje, saj ponuja povsem unikatne načine, glasbene interakcije ter omogoča dodatne izrazne možnosti, ki jih konvencionalni sekvencerji ne ponujajo. Tukaj se bomo dodatknili nekaterih zanimivih konceptov elektronskega glasbenega ustvarjanja kot so:

  • kako delati elektronsko glasbo izven omejenega »Grid« okvirja
  • napaka kot ključni element elektronske glasbe
  • živa interakcija z virtualnem okolju na koncertnih nastopih