Spremljevalni Program

POTUJOČI KINO SOČA – ISONZO CINEMA /Legenda o Zlatorogu, Lea Vučko, SI, 2022, 14′ 

Legenda o Zlatorogu / Lea Vučko, SI, 2022, 14′ 

Na zimski večer se mlad lovec odpravi v gore. Želi odmisliti dekle, ki ga je zapustilo zaradi premožnega tujca. Videnja dekleta ga preganjajo in pripeljejo do obupa. Takrat oživi njegova temna plat, ki mu veli: »Ubij svetega Zlatoroga in osvoji nazaj ljubljeno dekle!«

Potujoči Kino Soča – Isonzo Cinema je mreža kulturnih prizorišč, ki se stekajo na obe strani meje za večjo in bolj enakomerno dostopnost kvalitetne filmske ponudbe v čezmejnem slovensko-italijanskem prostoru. Kino si utira filmsko strugo skozi celoten čezmejni teritorij od izvira do izliva reke Soče, da bi širil filmsko kulturo tudi v odročnejše kraje, denimo tja, kjer trenutno ni na voljo ustrezne infrastrukture za profesionalne in kvalitetne filmske projekcije. Vsako doživetje pričara svojstven stik okolja in podob, saj v isto filmsko reko ne stopiš dvakrat. Potujoči Kino Soča – Isonzo Cinema je del projekta Go Green Cinema, ki nagovarja širšo čezmejno javnost, lokalne prebivalce, naključne tuje obiskovalce in udeležence programov Evropske prestolnice kulture GO! 2025.

Nastaja s podporo Evropske unije iz Sklada za male projekte GO! 2025 programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027, ki ga upravlja EZTS GO.

POTUJOČI KINO SOČA – ISONZO CINEMA /Ribolov, Jan Cvitkovič, SI, 2016, 8′

Ribolov / Jan Cvitkovič, SI, 2016, 8′ (sub eng)

Starec in starka že vrsto let hodita na rob svojega sveta, k potoku, ki je pravzaprav slika njunega življenja. Metafora življenja je reka, kjer so njune vabe. Ribe so očitno odplavale, a nekaj življenja je še tu. One take, one shot, one love.

Potujoči Kino Soča – Isonzo Cinema je mreža kulturnih prizorišč, ki se stekajo na obe strani meje za večjo in bolj enakomerno dostopnost kvalitetne filmske ponudbe v čezmejnem slovensko-italijanskem prostoru. Kino si utira filmsko strugo skozi celoten čezmejni teritorij od izvira do izliva reke Soče, da bi širil filmsko kulturo tudi v odročnejše kraje, denimo tja, kjer trenutno ni na voljo ustrezne infrastrukture za profesionalne in kvalitetne filmske projekcije. Vsako doživetje pričara svojstven stik okolja in podob, saj v isto filmsko reko ne stopiš dvakrat. Potujoči Kino Soča – Isonzo Cinema je del projekta Go Green Cinema, ki nagovarja širšo čezmejno javnost, lokalne prebivalce, naključne tuje obiskovalce in udeležence programov Evropske prestolnice kulture GO! 2025.

Nastaja s podporo Evropske unije iz Sklada za male projekte GO! 2025 programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027, ki ga upravlja EZTS GO.

POTUJOČI KINO SOČA – ISONZO CINEMA / Strupi, Mako Sajko, YU, 1964

Strupi / Veleni / Poisons, Mako Sajko, YU, 1964, 14′ (sub ita)

Industrializacija s svojim razvojem škodljivo vpliva na naravno okolje. Opozorilo na stalno nevarnost raznih odpadnih snovi, s katerimi industrija onesnažuje zrak in reke.

Potujoči Kino Soča – Isonzo Cinema je mreža kulturnih prizorišč, ki se stekajo na obe strani meje za večjo in bolj enakomerno dostopnost kvalitetne filmske ponudbe v čezmejnem slovensko-italijanskem prostoru. Kino si utira filmsko strugo skozi celoten čezmejni teritorij od izvira do izliva reke Soče, da bi širil filmsko kulturo tudi v odročnejše kraje, denimo tja, kjer trenutno ni na voljo ustrezne infrastrukture za profesionalne in kvalitetne filmske projekcije. Vsako doživetje pričara svojstven stik okolja in podob, saj v isto filmsko reko ne stopiš dvakrat. Potujoči Kino Soča – Isonzo Cinema je del projekta Go Green Cinema, ki nagovarja širšo čezmejno javnost, lokalne prebivalce, naključne tuje obiskovalce in udeležence programov Evropske prestolnice kulture GO! 2025.

Nastaja s podporo Evropske unije iz Sklada za male projekte GO! 2025 programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027, ki ga upravlja EZTS GO.

POTUJOČI KINO SOČA – ISONZO CINEMA / ENERGY: Dokumentarec o Damu Suzukiju, Michelle Heighway, GB, 2022, 72’

Energy: A Documentary About Damo Suzuki, Michelle Heighway, GB, 2022, 72’ (sub eng)

Suzuki že dvajset let potuje po svetu na izredno samosvoj način v sodelovanju s stalno spreminjajočo se mrežo »prenašalcev zvoka«. A se je njegovo premikanje ustavilo, ko so mu diagnosticirali raka. Dokumentarec preučuje preteklost, sedanjost in prihodnost Suzukijeve vplivne glasbe, od njegovih začetkov pri legendarni skupini CAN, do njegovega edinstvenega pogleda na življenje, ustvarjalnost in preživetje.

Film Energy je eksistencialno potovanje skozi moč zdravljenja s karizmatičnim frontmanom Damo Suzukijem, ki je letos, februarja v 74. letu starosti umrl. Priznana režiserka Michelle Heighway je s kultnim glasbenikom sodelovala od leta 2014, s katerim je posnela film Energy. Film prikazuje pet let Suzukijevega življenja v Nemčiji in Veliki Britaniji, ko se je soočil z rakom in kljub temu poskušal nadaljevati neskončno svetovno turnejo.

Damo Suzuki je v živo nastopal na Sajeti leta 2014.

Potujoči Kino Soča – Isonzo Cinema je mreža kulturnih prizorišč, ki se stekajo na obe strani meje za večjo in bolj enakomerno dostopnost kvalitetne filmske ponudbe v čezmejnem slovensko-italijanskem prostoru. Kino si utira filmsko strugo skozi celoten čezmejni teritorij od izvira do izliva reke Soče, da bi širil filmsko kulturo tudi v odročnejše kraje, denimo tja, kjer trenutno ni na voljo ustrezne infrastrukture za profesionalne in kvalitetne filmske projekcije. Vsako doživetje pričara svojstven stik okolja in podob, saj v isto filmsko reko ne stopiš dvakrat. Potujoči Kino Soča – Isonzo Cinema je del projekta Go Green Cinema, ki nagovarja širšo čezmejno javnost, lokalne prebivalce, naključne tuje obiskovalce in udeležence programov Evropske prestolnice kulture GO! 2025.

Nastaja s podporo Evropske unije iz Sklada za male projekte GO! 2025 programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027, ki ga upravlja EZTS GO.

SANJAČ by: Lazar Mihajlović

Mentor: Peter Purg
Avtor: Lazar Mihajlović

Dreamer je raziskovanje kodiranja v živo, ki združuje sanjske podobe, ustvarjene z umetno inteligenco, z metodologijami Algorave in tke dinamično avdiovizualno pripoved sanj. Ne raziskuje podzavesti le kot prostora nerazkritih misli, temveč kot prostor, ki odseva ogromne možnosti življenja – naše tihe, neizpovedane zgodbe. Spodbuja vsakogar, da se poglobi v svoje kraljestvo sanj in premisli, ali so nekatere od teh izkušenj morda kaj več kot le odsevi naših misli. Ali so naše sanje le plod naše domišljije ali razkrivajo širši okvir našega bivanja, vpogled v naše širše bivanje, morda refleksijo nas samih v drugačnih okoliščinah?

ORGANALOG – GODEC, performans

“Organalog” je očarljiv performans, kjer gravitacija in voda igrivo narekujeta ritem, narava pa skozi bio-sonifikacijo ustvarja zvok. Miha Godec prepleta te impulze, surfa na valovih kaosa in nepredvidljivosti ter potiska meje eksperimentalnega glasbenega raziskovanja. Njegova edinstvena zmožnost združevanja naravnih elementov z modularnimi sintetizatorji ustvarja poglobljeno izkušnjo, ki poslušalce vabi, da se potopijo v mrežo življenja, ki nas obdaja.

BULŠIHTI – kaj je smisel vzpona nesmiselnih del? predstavitev knjige, Blaž Kosovel in Ajda Pistotnik

(Billshit Jobs: A Theory) David Graeber 2024; 442 strani

Bulšihti – kaj je smisel vzpona nesmiselnih del?

Sodelujejo: avtor spremne študije Blaž Kosovel, pogovor bo vodila politologinja, vodja think-tanka Policy Lab in nekdanja raziskovalka ekonomije dolga Ajda Pistotnik.

Predstavitev knjige knjige anarističnega antropologa Davida Graeberja Bullshit Jobs, ki se v slovenščini glasi Bulšihti. Avtorica prevoda in naslovne skovanke je Aleksandra Rekar.

Sogovornika bosta predstavila razmerja med dobro plačanimi nesmiselnimi službami in podplačanimi ali celo neplačanimi skrbstvenimi in kreativnimi zaposlitvami ter poskušala odgovoriti na vprašanje, zakaj se nesmiselna dela množijo, medtem ko plače tistih zaposlenih, ki ustvarjajo in proizvajajo mnoge koristne stvari, ostajajo enake ali se celo nižajo.

Ameriški antropolog in politični aktivist David Graeber (1961–2020) je leta 2013 za revijo Strike! napisal kratek esej z naslovom »O fenomenu bulšihtov« (On the Phenomenon of Bullshit Jobs) in njegova objava je sprožila nepričakovan odziv. »Če je kdaj hipotezo kakšnega eseja potrdilo to, kakšen odmev je imel, je to tak primer,« se v knjigi spominja Graeber. Članek je sprožil pravo eksplozijo. Bralci so se nanj množično odzvali s svojimi pričevanji o tovrstnih službah, Graeber pa je pričevanja pozneje uporabil kot antropološke podatke s terena, jih analiziral in postavil v zgodovinski in družbeni kontekst. Tako je do leta 2018 nastajala knjiga z naslovom Bulšihti: teorija, katere osrednja teza je, da je v sodobni družbi vse več delovnih mest, ki so predvsem sama sebi namen, in da ljudje, zaposleni v teh službah, dobro vedo, da ne počnejo nič kaj koristnega (in so zato nesrečni) ter da bi družba kot celota kvečjemu pridobila, če takih delovnih mest sploh ne bi bilo. In ker nesmiselne službe tudi ekonomsko niso upravičljive, je očitno, da je njihova funkcija politična, sklene Graeber. Manj verjetno je namreč, da se bodo ljudje, zaposleni z že nekakšnim redno in solidno plačanim bulšihtom, politično aktivirali …

Foto:

Blaž Kosovel (1981) je raziskovalec, kulturni delavec, turistični vodnik, samozaposlen v kulturi, urednik revije Razpotja in vodja projekta Ab Initio – urbana utopija (v sklopu EPK 2025), namenjenega oblikovanju digitalnega arhiva Nove Gorice in predstavitvi drugih evropskih novih mest. Raziskovalno se ukvarja z intelektualno in socialno zgodovino ter kulturno in urbano geografijo. Njegova doktorska disertacija je bila razširjena v znanstveno monografijo Zakaj ZDA nimajo ministrstva za kulturo – od agrikulture do kulturne industrije, od mesta Rim do ameriške civilizacije (Založba ZRC SAZU, 2022), kjer med drugim opisuje tudi osrednji pomen korporacij in managementa pri oblikovanju sodobnih ZDA. Kot Fulbrightov štipendist je bil leta 2013 raziskovalec na City University of New York.