Amerika je hkrati tako blizu nas, a hkrati tudi nekaj tako drugačnega. Dežela, kjer lahko v supermarketu kupiš puško, še preden si dovolj star, da kupiš pivo. Dežela priložnosti za vsakogar, kjer je še pred pol stoletja obstajal zakonsko zapovedan apartheid. Dežela privatne iniciative, zgrajena na suženjskem delu. Zahodno civilizacijo nam velikokrat predstavljajo kot nekaj homogenega do ostalega sveta, vendar nam takšno razumevanje zakriva velike temeljne razlike med družbami na obeh straneh Atlantika.
Pred kratkim je pri založbi ZRC SAZU izšla knjiga, ki želi zapolniti to vrzel, in sicer predvsem skozi razumevanje mesta kulture v družbi. Tematsko je zato knjiga dvoje: sistematična zgodovina pojmov kultura in civilizacija (od njunih prvih omemb do 20. stoletja) in podrobna predstavitev ZDA kot tiste države, kjer kultura ni imela glavne vloge pri njenem nastanku kot to velja pri nas v Evropi.
V ZDA ni bilo ničesar primerljivega evropskemu oblikovanju kulture narodov z ustvarjanjem skupne zgodovine. V Novem svetu niso oblikovali koncepta naroda kot občestva s skupno preteklostjo, temveč kot ljudstvo s skupno prihodnostjo. Ameriški narod je bil utemeljen na kredu – na prepričanju v obstoj sklopa univerzalnih resnic, udejanjenih v delovanju tamkajšnjih političnih institucij, ki omogočajo ekonomsko svobodo in svetost privatne lastnine. Hkrati pa je bil utemeljen tudi kot narod bele rase, ki vsem ostalim še do danes onemogoča doseči enako svobodo. Z industrializacijo in vse večjim številom imigrantov iz različnih držav pa so ZDA vse to heterogeno prebivalstvo izoblikovale v ameriški narod z vzpostavitvijo potrošniške družbe. Kultura ni bila razumljena kot prostor kontemplacije večnih resnic, temveč kot prostor konzumacije, potrošnje. Ta proces amerikanizacije se je začel na začetku 20. stoletja in tudi skorajda vsi nastavki za kasnejši razmah popularne in potrošniške kulture po svetu so se razvili ravno takrat.
Z avtorjem s bo pogovarjal Miha Zadnikar.
Blaž Kosovel je urednik revije Razpotja, kulturni delavec, član Društva humanistov Goriške, turistični vodnik, avtor dokumentarne serije Goriški sprehodi in zgodovinske poti po Novi Gorici. Po duši je filozof in raziskovalec, ki še posebej rad premišlja in predstavlja samoumevnosti okoli nas kot nekaj nesamoumevnega. Kot Fulbrightov štipendist je leto 2013 preživel v New Yorku, zatem pa doktoriral, disertacijo pa kasneje razširil v predstavljeno knjigo, ki je tudi njegov monografski prvenec. Sajeto obiskuje od leta 2003.