BULŠIHTI – kaj je smisel vzpona nesmiselnih del? predstavitev knjige, Blaž Kosovel in Ajda Pistotnik

(Billshit Jobs: A Theory) David Graeber 2024; 442 strani

Bulšihti – kaj je smisel vzpona nesmiselnih del?

Sodelujejo: avtor spremne študije Blaž Kosovel, pogovor bo vodila politologinja, vodja think-tanka Policy Lab in nekdanja raziskovalka ekonomije dolga Ajda Pistotnik.

Predstavitev knjige knjige anarističnega antropologa Davida Graeberja Bullshit Jobs, ki se v slovenščini glasi Bulšihti. Avtorica prevoda in naslovne skovanke je Aleksandra Rekar.

Sogovornika bosta predstavila razmerja med dobro plačanimi nesmiselnimi službami in podplačanimi ali celo neplačanimi skrbstvenimi in kreativnimi zaposlitvami ter poskušala odgovoriti na vprašanje, zakaj se nesmiselna dela množijo, medtem ko plače tistih zaposlenih, ki ustvarjajo in proizvajajo mnoge koristne stvari, ostajajo enake ali se celo nižajo.

Ameriški antropolog in politični aktivist David Graeber (1961–2020) je leta 2013 za revijo Strike! napisal kratek esej z naslovom »O fenomenu bulšihtov« (On the Phenomenon of Bullshit Jobs) in njegova objava je sprožila nepričakovan odziv. »Če je kdaj hipotezo kakšnega eseja potrdilo to, kakšen odmev je imel, je to tak primer,« se v knjigi spominja Graeber. Članek je sprožil pravo eksplozijo. Bralci so se nanj množično odzvali s svojimi pričevanji o tovrstnih službah, Graeber pa je pričevanja pozneje uporabil kot antropološke podatke s terena, jih analiziral in postavil v zgodovinski in družbeni kontekst. Tako je do leta 2018 nastajala knjiga z naslovom Bulšihti: teorija, katere osrednja teza je, da je v sodobni družbi vse več delovnih mest, ki so predvsem sama sebi namen, in da ljudje, zaposleni v teh službah, dobro vedo, da ne počnejo nič kaj koristnega (in so zato nesrečni) ter da bi družba kot celota kvečjemu pridobila, če takih delovnih mest sploh ne bi bilo. In ker nesmiselne službe tudi ekonomsko niso upravičljive, je očitno, da je njihova funkcija politična, sklene Graeber. Manj verjetno je namreč, da se bodo ljudje, zaposleni z že nekakšnim redno in solidno plačanim bulšihtom, politično aktivirali …

Foto:

Blaž Kosovel (1981) je raziskovalec, kulturni delavec, turistični vodnik, samozaposlen v kulturi, urednik revije Razpotja in vodja projekta Ab Initio – urbana utopija (v sklopu EPK 2025), namenjenega oblikovanju digitalnega arhiva Nove Gorice in predstavitvi drugih evropskih novih mest. Raziskovalno se ukvarja z intelektualno in socialno zgodovino ter kulturno in urbano geografijo. Njegova doktorska disertacija je bila razširjena v znanstveno monografijo Zakaj ZDA nimajo ministrstva za kulturo – od agrikulture do kulturne industrije, od mesta Rim do ameriške civilizacije (Založba ZRC SAZU, 2022), kjer med drugim opisuje tudi osrednji pomen korporacij in managementa pri oblikovanju sodobnih ZDA. Kot Fulbrightov štipendist je bil leta 2013 raziskovalec na City University of New York.

Sajeta 2024